Izginja že grenka preteklost in mrak se stoletni gubi,
Sedaj tudi delovne žene, v svetlejše že stopamo dni.
Še tista, ki trpela je največ od nas,
veruje prerojena vsa zdaj v novi čas!
Veruje prerojena vsa zdaj v novi čas!
Le vkup, o le vkup zdaj vse žene, naj čuje nas mesto in vas,
Gradimo si boljšo bodočnost, saj delo kot pesmi je glas.
Še tista, ki trpela je največ od nas,
Veruje prerojena vsa zdaj v novi čas!
Veruje prerojena vsa zdaj v novi čas!
Zavedni možje in pa žene naj smelo gredo prek pregrad
Nihče tu ne sme zaostati, kdor danes pošten je in mlad.
Zdaj žena, prosta težkih spon in zlih usod,
v življenje naj svobodno gre na novo pot!
V življenje naj svobodno gre na novo pot!
Spomenik pesniku Borisu Kornilovu 
Dimitri Šostakovič 
Žanjica
avtor: Luksuz produkcija
Ženska himna je ena od prepesnitev »Pesnje o vstrečnom«, skladbe, ki jo je ob obletnici oktobrske revolucije 1932 za film »Vstrečnyj« zložil skladatelj Dimitri Dimitrijevič Šostakovič. Uglasbil jo je na besedilo »Nas utro vstrečaet prohladoj« pesnika Borisa Petroviča Kornilova.
Ta budnica ženstva se je kmalu razširila v druge dežele in doživela marsikatero prepesnitev. Pri nas sta bili najprej znani srbska verzija pod naslovom »Himna žena« (Već gubi se žalosna prošlost…) in hrvaška verzija pod naslovom »Ženska himna«, ki so ju izvajale pripadnice naprednega ženskega gibanja že od leta 1937.
V slovenščino je hrvaško besedilo prepesnila Vida Levstik v času NOB, besedilo pa je marca 1945 v Črnomlju uglasbil Karol Pahor po naročilu za kongres AFŽ – vendar je zložil svojo, originalno melodijo.
ŽPZ Kombinat pojemo eno od prepesnitev pod naslovom Ženska himna, v prevodu Smiljana Samca in priredbi Rada Simonitija.