Sredi letošnjega septembra se je prebudil južni Manhattan. Sicer je to področje velikih, globalnih korporacij, ki požirajo bilijonske vsote in jih skušajo obrniti v še večje kupčke. To je pač Financial District, kraj, kjer na cesti vidite skoraj zgolj uniformirane poslovneže – črna obleka, črni čevlji in aktovka. In prazen, brezbrižen pogled v očeh. Zadnje čase se bilijoni malo težje obračajo kot včasih in tudi ulični ritem se je nekoliko upočasnil. Gotovo pa se je Lower Manhattan prebudil v smislu začetkov zbiranja ljudi, ki so, sledeč – po njihovih lastnih besedah – vzoru arabske pomladi, začeli opozarjati na popolnoma neenakomerno razporeditev financ, na družbeno neenakost ter na neučinkovitost in zlonamernost poličnih entitet in drugih elit. Gibanja so nalezljiva in kaj kmalu po pojavu protestnikov na t.i. Liberty Plaza (uradno ime je Zuccotti Park, ki je, mimogrede, zasebna last – v lasti Brookfield Office Properties, podjetja, ki mu načeljuje John Zuccotti, torej eden od 1%), so se podobna gibanja začela širiti po drugih večjih ameriških mestih, nato pa tudi drugod po svetu. Vendar so se kmalu po postavitvi šotorov, transparentov in kuhalnikov na spodnjem kraku Manhattna, pojavili medklici ljudi iz Grčije, iz Latinske in Južne Amerike, pa tudi iz arabskega sveta, češ da se je tam gibanje začelo že dolgo nazaj. Če pomislimo na primer samo na Grčijo, to seveda drži. Spomnimo se hudih protestov na grških tleh l. 2008. Trenutno stanje tudi ni zavidljivo. Leto 2008 je bilo tudi leto, ko se je v Ameriki začel Obamin mandat (uradno z inavguracijo januarja 2009).
V Ameriki sem večkrat dalj časa bivala in priznam, da toliko nezadovoljstva res še nikoli ni bilo v zraku. Tudi statistika ne govori o dobrem stanju – nezaposlenost je skoraj 10%, vsi vemo tudi kako močno zadolženi so, obenem pa višajo limit posojil oziroma finančni obseg dolga. Govori laik na prodročju ekonomije. Želela sem le povedati, da tudi v deželi, kjer so v 60. letih na zahodni obali in potem širom po državi bučali protesti, od gibanja za človekove pravice, do gibanja za pravice istospolno usmerjenih, pa seveda proti-vietnamske demonstracije in podobno, ki so navdihovali tudi gibanja drugje po svetu, vlada otopelost. Američani sicer niso znani kot zelo pasiven narod, vendar so se gibanja 99% proti 1% zbudila precej pozno. Tisto, kar se protestnikom najpogosteje očita, je pomanjkanje jasno izraženih zahtev, nekoga, ki bi gibanje usmerjal in vodil (pluralna demokracija se očitno v očeh pristašev nasprotnega pola – kamor seveda sodi tudi Tea Party gibanje – ne pojmuje kot dovolj organiziran organizem). Strokovnjaki (liberalne struje) opozarjajo na velik pomen vztrajnosti in neprekinjenega izpostavljanja ključnih točk, ki jih protestniki želijo predstaviti vladajočim elitam (ki so, tudi tu, resnično zelo ozek krog ljudi, ki ima široko in globoko razpredeno svojo mrežo). Poudarila bi še, da so študenti, prav tako pa tudi sindikati in združenja univerzitetnih profesorjev dokaj hitro reagirali. Manj elitne šole prej kot tiste v tako imenovani Ivy League kategoriji.
Pomembno je, da protestniki ostanejo na Liberty Place, da jih ne preženeta mraz in, po novem, tudi sneg. Gre seveda za prvo, precej topljivo pošiljko, a vseeno je konec oktobra sneg za New York izredna redkost; pravzaprav ga v Velikem Jabolku vse od takrat, ko uradno zapisujejo poročila o snežnih padavinah (od l. 1869), še niso videli. Prav tako je važno, da protestniki ohranijo mesto, ki so ga zasedli – vidnost je ključnega pomena, saj so jim tudi zaradi lokacije, kamor so se naselili, in pa seveda neprekinjene akcije, “veliki” mediji (na primer Newsweek, The New York Times, The New Yorker) namenili več prostora, kot bi jim ga v kolikor bi Zuccotti Park kakšen dan ali dva sameval brez sloganov, petja, plesa in govorov. Moralo ljudem občasno dvigujejo tudi slavni aktivisti, kot sta na primer Susan Sarandon in Michael Moore. Na konici newyorškega otoka pa se je znašel tudi naš Slavoj Žižek, ki je protestnike pozval, naj se ne navzamejo preveč sebe in svoje misije, naj ostanejo prizemljeni in z jasnimi cilji pred očmi.
Družbeno-politični angažma, ki se godi na Liberty Place, je miroljuben in iskreno, vsaj po mojem opažanju, izvira iz resnične potrebe po izboljšanju kakovosti življenja in želje po prevetritvi zatohlega režima, ki tako brilijantno podpira cilje najbogatejših. V Zuccotti Parku najdete ljudi vseh profilov, ozadij, ras in veroizpovedi. 99% mora zdaj resnično pripraviti 1% populacije, da spregovori, da se zave svojega delovanja, ki uničuje zdravstveno stanje globalne civilizacije. Prihaja zima in z njo velik izziv za zastopnike mase 99%, ki upamo morda res počasi preraste v kritično maso, ki bo prinesla razkroj požrešne in nezainteresirane manjšine in enakomernejšo alokacijo sredstev, ki so ključna za preživetje. Newyorški župan Bloomberg je že nameraval, po njegovih besedah iz sanitarnih razlogov, izseliti prebivalce Liberty Parka, pa so protestniki dosegli svoje. Čistijo svoje bivanjsko okolje, pomoč v obliki hrane, pijače, odej, šotorov prihaja iz vsega sveta. Jaz sem se na Wall Street, ko je bilo zunaj še dovolj toplo za kratke rokave, sem se odpravila v kombinatni majici in bila sem prijazno sprejeta.
Leonora Flis iz New Yorka