Nekdaj z bolestjo smo v sebe zaprli
svoje ponižanje, svoje gorje,
krik maščevanja na ustnih zatrli,
ga zakopali globoko v srce.
Toda glej, planil vihar je presilen,
kot pajčevine raztrgal okov,
šinil je zopet žar novega dneva,
tja do poslednjih primorskih domov.
Strojnice svojo so pesem zapele,
zrak je pretreslo grmenje topov,
širne poljane so v ognju vzplamtele,
klic je svobode vstal sredi gozdov.
Vstala Primorska si v novo življenje,
z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!
V borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju
našla si končno svoj pravi obraz. (2x)
Po razpadu Avstro-Ogrske je bila Primorska z Rapalsko pogodbo (1920) priključena Kraljevini Italiji. Za slovensko prebivalstvo v fašistični Italiji je to pomenilo začetek nasilnega raznarodovanja, ki se je udejanjalo skozi zapiranje slovenskih društev, časopisov in kulturnih ustanov, preganjanje intelektualk in intelektualcev, učiteljic in učiteljev, duhovnikov, ter pritisk fašističnega režima Benita Mussolinija. Primorski Slovenci in Slovenke so tako postali ena prvih žrtev fašizma v Evropi.
Pesem »Vstala Primorska« je sicer nastala v okviru narodnoosvobodilnega boja leta 1944, vendar se je hitro uveljavila kot neuradna himna Primorcev, ki ima to posebnost, da občinstvo vstane šele ob refrenu. Kot del kolektivnega spomina je zgodovinski dokument v glasbeni obliki, ki govori o tem, kako je bila slovenska identiteta na Primorskem potisnjena na rob in kako se je iz tega roba dvignila v zavesten upor.



