Dušana smo spoznale aprila 2011, med pripravami na največji dogodek v naši dotedanji zgodovini, namreč proslavo ob Dnevu upora v Cankarjevem domu. Marsikdo bi mislil, da je kombinacija naše neizkušenosti, dodobra začinjene s tremo, in njegovega ognjevitega značaja recept za težave. V resnici pa je bilo seveda ravno nasprotno: s svojo drznostjo in uvidom je iz nas izvabil tudi tisto, za kar do takrat še nismo vedele, da zmoremo. Ne bomo pozabile legendarnih vzklikov iz parterja, pa tudi ne širokega nasmeha, ko je bilo vsega konec. Dule, v veselje in čast nam je bilo sodelovati s tabo in tale pesem bo vedno tudi malo tvoja.
V spomin Darinki Cajhen (19. 5. 1963 –23. 2. 2021)
Ko odhod nekoga tako močno zareže,kot je tvoj, se besede umaknejo.Postanejo premajhne, preozke, prevečvotle. Namesto njih vzniknejo podobe.Ti na avtobusu, ki nas pelje na nastop.Ozreš se, smejiš se šali, ki je priletela zzadnjih sedežev, tvoje oči so šesvetlejše kot...