V poletnem žaru na pečinah skalnih,
s svinčenko v prsih partizan leži;
končan je sen o dneh bodočih, daljnih
in zadnjič v svet ponosne zro oči.
Nebes modrina sega do obzorja,
poletno sonce sije sredi Brd,
v dolino Soča vije se do morja…
Veselo poje čriček sredi trt.
Zelene senožeti, Benečija
in tam za hribi skalni, mrki Kras.
Kje si Dolenjska, tiha domačija?
V Goriških brdih sam umiram jaz.
Glej, tam iz megle vstaja Trška gora!
Veselo vabi zvon na božjo pot:
»Premagana je tisočletna mora
in je svoboden ves slovenski rod.«
Na Sočo sije v soncu Sveta gora,
veselo poje čriček sredi Brd.
ves svet oblila je rdeča zora.
S svinčenko v prsih je začutil – smrt.
Pesem je nastala kot posvetilo Jožetu Srebrniču in tovarišem, ki naj bi utonili v Soči 11. julija 1944, na poti iz Goriških Brd, kjer so bili na politično organizacijskih zborovanjih.
Besedilo je napisala Nada Carevska – Živa, glasbo pa Makso Pirnik in pesem objavil v svoji pesmarici “Pesmi za mladenke”.