Sestre, le k soncu, svobodi,
sestre, le k luči na plan!
Noč je bolestna za nami,
pred nami svobode je dan.
Zbori brezpravnih milijonov
vstajajo že iz noči,
da uteše hrepenenje,
že trgajo svoje vezi.
Sestre podajmo si roke,
sestre, prezirajmo smrt!
Sveta poslednja je borba,
naprej, naš sovrag naj bo strt!
Strimo okove tiranov,
prosto izberimo pot,
dvignimo našo zastavo
visoko nad delavski rod!
Sever in jug se budita,
drami se vzhod in zahod;
vstani, oj ljudstvo slovensko
ter plani v poslednji pohod!
Brüder, zur Sonne, zur Freiheit 
Sestre, le k soncu svobodi 
Mile Klopčič
Prvotno besedilo je zložil Leonid P. Radin 1896 v ječi v Moskvi. Pesem so razširile zlasti organizacije socialne demokracije že do 1905, po oktobrski revoluciji pa se je med rdečimi gardisti uveljavila nova verzija “Družno, tovarišči, v nogu…”, ki jo je leta 1918 spesnil boljševik Bogorad.
Sčasoma se je širila tudi po drugih deželah, kjer so so poleg prevodov nastala tudi nova besedila. Tako je nastala nemška “Brüder, zur Sonne, zur Freiheit”, v slovenščino pa jo je prepesnil Mile Klopčič in jo objavil pod naslovom “Himna” v Železničarskem koledarju leta 1924.
Ker smo Kombinatke ženski pevski zbor, smo si dovolile pesem zapeti v ženski obliki – Sestre, le k soncu, svobodi.