Ženski pevski zbor Kombinat ni bil vedno to, kar je danes, torej prepoznaven glasbeni kolektiv, ki goji in širi izročilo upora skozi pesem, odmevno sodeluje s številnimi uglednimi glasbeniki in nastopa na vseh koncih Slovenije, pa tudi v tujini. Najprej smo bile samo peščica deklet, ki so hotela raziskovati in se učiti, prostor za to pa nam je ponudil Rog. Njegovi zidovi so bili hladni in razpadajoči le na prvi pogled – ko smo stopile mednje, smo ugotovile, da so v resnici toplo zavetje vsem, ki si želijo nekaj ustvariti, a nimajo sredstev, da bi to počeli v prostorih, ki so na papirju temu sicer namenjeni, a praviloma seveda predragi za povprečen kulturniški proračun.
Tako sta galerija Kljub vsemu in Socialni center za nekaj let postala naš dom. Dom, ki je z nami rasel in se spreminjal in v katerem smo bile vedno dobrodošle tudi po tem, ko smo se dovolj uveljavile in si poiskale večjega in udobnejšega. Kraj, kjer nihče ni zameril, če naše petje ni bilo ravno popolno. Kjer se je vedno našla dobra duša, ki je zakurila, kadar je bilo hladno, in zračila, kadar je bilo vroče. Kjer smo bile pač lahko samo me.
Tega doma zdaj ni več. Gradbena mehanizacija ga je zravnala s tlemi pod pretvezo, da bo tam zrasel kulturni center, menda dostopen vsem. Sodeč po vedenju ljubljanskih mestnih oblasti, ki že leta in leta postavljajo dobiček pred ljudi, je temu težko verjeti. Raje bi verjele, da bo prostor svobode, kakršnega je izoblikoval Rog, preživel in se naselil kje drugje. Brez takih prostorov mesto namreč ni mesto, ampak utesnjeno malomeščansko zakotje.