Ti što znadeš samo jad,
kidaj veze ropstva kleta,
kao soko srćan, mlad,
pa nek jekne širom sveta:
da životom ropskim tim,
više nećeš živeti.
Radnici se dižu svud,
za slobodom oni žude:
silno greje njinu grud
želja da svet srećan bude,
da prestane jad, očaj,
i da pravde sine sjaj.
Sve što treba ljudski rod,
što ga štiti što ga hrani
to je tvoga truda plod
al su mučni tvoji dani,
jer nagrada za taj rad
jeste beda, čemer, glad.
Al slobode stiže vek:
već se čuje sa svih strana:
radničkoga klika jek,
i već grmi do tirana
proletera silan glas:
Pravdu traži svet od vas.
Pravdu traži svet od vas!
Haydnova melodija je znana iz cerkva, nastala je med 18. in 19. stoletjem. Ko so se začeli delavci upirati in boriti za svoje pravice, so to stisko, svojo bolečino in krivice peli na melodije, ki so jih poznali, včasih so bile to ljudske, v tem primeru pa gre za cerkveno pesem. Zakaj so izbrali prav cerkveno pesem? Ko so začeli peti vsem znano melodijo, večina ni sprevidela o čem poje besedilo, v resnici so govorili o močnih stvareh, o takih ki jih moramo slišati tudi danes.
Na to melodijo so o svoji stiski peli delavci v Srbiji, besedilo je napisal srbski pesnik Kosta Abrašević. Kosta si je, kakor je vidno tudi v pesmi, prizadeval doseči pravičnejšo in solidarnejšo družbo, v kateri bi bilo življenje lepše za vse ljudi. Po njem so se imenovale grupe Abrašević, ki so povezovale in izobraževale delavce v sindikalna društva, tudi s pomočjo pesmi.