Padaj silo i nepravdo,
narod ti je sudit zvan,
Bjež’te od nas noćne tmine,
svanuo je i naš dan!
Pravo naše ugrabljeno,
amo natrag dajte nam,
ne date li ne molimo
uzet će ga narod sam,
ne date li ne molimo,
uzet će ga narod sam!
Gradove smo vam podigli,
turne kule gradili,
oduvjek smo roblje bili
i za vas smo radili.
Oduvjek smo roblje bili
i za vas smo radili.
Nevolja će biti vela,
po palači tvrdimi,
kad vidite da sa sela
s mašklinima gremo mi,
kad vidite da sa sela
s mašklinima gremo mi!
Zastava če nova viti,
nova viti,
iznad naših glava tad,
radnik seljak jedno biti,
isti im je trud i rad,
radnik, seljak jedno biti,
isti im je trud i rad!
To je pesem hrvaških kmečkih uporov, lahko bi rekli hrvaška Puntarska, nastala nekje v 16. stoletju. Posvojili so jo partizani, bila je himna čete Matija Ivanića (tj. vodja kmečkega upora, omenjen tudi v izvirni verziji pesmi).
Stole Aranđelović in ranjenci iz bolnišnice, ki jo napadajo nacisti in četniki, jo zapojejo na vrhuncu filma Bitka na Neretvi iz 1969.
Naučile smo se jo za otvoritev Muzeja zmage in osvobojenja Dalmacije, novembra 2016, v Šibeniku na Hrvaškem.
Slišale smo jo tudi pri pulskem zboru Praksa. Naš aranžma pa je delo Jaka Škapina.