Je res že minilo 10 let od dne, ko se je nekaj deklet veselilo skorajšnje poroke svoje prijateljice in se v zgodnjih jutranjih urah strinjalo, da dobro in rade pojejo, da se veliko premalo vidijo in da bi bil zbor odlična alternativa prezaposlenosti in prenatrpanim urnikom njihovega vsakdana? In kaj naj bi prepevale? Revolucionarne pesmi, kaj pa drugega. 27. aprila se je 21 deklet zbralo na prvih vajah in ustanovnem zboru v galeriji Kljub vsemu v ljubljanskem Rogu in 23. maja 2008 nastopilo v Menzi pri koritu na Metelkovi.
In 27. aprila 2018 smo v tej isti Menzi ponovno nastopile, le da tokrat v večjem številu in z večjim naborom pesmi. Zapele smo jih deset za desetletje nastopanja in jih tokrat za spremembo nismo podkrepile z opisi pesmi, kot to običajno počnemo na nastopih širom Slovenije in v deželah čez mejo, temveč smo publiki razkrile nekaj prigod , ki smo jih kot zbor doživele v prvem desetletju našega prepevanja in druženja. Tako so naši družinski člani, prijatelji, zvesti podporniki slišali o tem, kako me monitorjev na odru ne potrebujemo, saj imamo mape z besedili, o ideji za kolekcijo kombinatnega spodnjega perila, na katerem bi bili natisnjeni naslovi nekaterih pesmi, ki jih pojemo, kot so Vstajenje Primorske, Nabrusimo kose in namesto Jutri, Danes gremo v napad, pa o tem, da sicer ne pojemo za politične stranke, vedno pa smo pripravljene peti za dober šnopec. Dve Kombinatki, Matejka in Reni, ki je s svojo dekliščino “sokriva” za nastanek zbora, sta prebrali elektronsko pismo, ki je dekleta pozvalo k udeležbi na vajah in priključitvi novonastalemu Ženskemu pevskemu zboru Kombinat.
Po končanem nastopu so na oder prikorakala tista dekleta, ki so kot Kombinat nastopila na prvem nastopu pred desetimi leti in zapela prve tri takrat naučene pesmi, Šivala je deklica zvezdo, Hej brigade ter skupaj z vsemi zdajšnjimi in prejšnjimi Kombinatkami še Internacionalo. Publika je bila s ploskanjem neumorna in si priploskala ponovitev pesmi Katjuša.
Pred Menzo so pevke postregle odlično joto, po pripovedovanju tistih, ki še hranijo v spominu joto izpred desetih let je bila tokratna prav taka ali pa še boljša. Navdušeni poslušalci so si za posladek odrezali košček ene od desetih tort, ki so jih napekle pridne pevske roke in se v sproščenem vzdušju pridružili že tradicionalnim kombinatnim karaokam. Dodobra smo si na odru in pod njim ogreli glasilke in razmigali boke ter nato pred Menzo in ob spremljavi naše harmonike zapeli vse tiste, ki jih na koncertu nismo uspeli.
Večer in jutro sta bila, tako kot že mnogo kombinatnih do sedaj, v srce segajoča. Voščimo si zato vse najboljše in Kombinatu zaželimo še veliko lepih melodij, vztrajnosti in moči za nadaljnje delovanje. Pa še mnogo ljubezni, glasbene in medčloveške. Naj živi- Kombinat, njegove članice in člani ter seveda naši zvesti poslušalci in podporniki!
Katja Stanič
Foto: Tone Štamcar