Ni skrivnosti na planetu, kjer živiš,
in ni norosti, ki ji še lahko ubežiš.
Kot generacije izgubljenih pred teboj,
kot generacija, ki čaka za teboj.
Preveč luči je skrite v stisnjene dlani,
preveč ljudi živi izmišljene laži.
Preostri so robovi, ki jih moč kroji,
preostro je zobovje pobesnelosti.
Zato, daj, skoči, zdaj skoči
daj skoči, naprej, naprej, naprej!
Za vse tiste, ki bili so kakor ti
ujeti v sanje nekih starodavnih dni.
Za vse tiste, ki živijo kakor ti
oblečeni v jezike in drugačnosti.
Za vse tiste, ki še bodo kakor ti
iskajoča bitja svežih drznosti,
skoči ven iz vrste utesnjenosti,
skoči čez zidove zagrenjenosti.
Zato, daj, skoči, zdaj skoči
daj skoči, naprej, naprej, naprej!
Če dovoliš, da ti operejo glavo
za ideale spremenjene v zlato,
če dovoliš, da te prodajo kot blago
za eno ničlo, dve, številko in telo
kot generacije prodanih pred teboj,
potem je tvoje rojstvo bil tvoj zadnji boj.
Zato se obleci v to, kar plava nad zemljo,
in ne dovoli da kupčujejo s teboj!
Svobodno, daj, skoči, zdaj skoči
daj skoči, naprej, naprej, naprej!
Ksenija Jus s svojim glasbenim znanjem aktivno sodeluje pri aranžmajih pesmi za zbor, družbeno kritično držo pa je konkretno izrazila z zborovskim aranžmajem svoje pesmi Naprej iz albuma Karta do sonca. Pesem je bila premierno izvedena na velikem dobrodelnem koncertu »Le k soncu…« ob obletnici ustanovitve zbora, dne 27.4.2009 v Pivki. Po izboru režiserja Igorja Likarja je bila pesem Naprej izvedena tudi 23.06.2009 na prireditvi ob podelitvi nagrade Kresnik na Rožniku.
Pesem Naprej nosi v sebi jasno sporočilo nikoli dokončane bitke človeka za človeka , ki ga zgodovina kotali med vrtinci različnih revolucij in uporov, ga postavlja na piedestal človečnosti in ga hkrati žrtvuje na oltarjih vraževernosti. Pesem govori o nesmiselnosti nasilja, ki samo po sebi nima posebne konotacije, osmisli se šele, ko z njim človek sočloveku vzame osnovne pravice in si ga podredi.