Nabrusimo kose, že klas dozoreva
in žetve bogate napočil je čas
Naj jeklo zapoje, naj pesem odmeva,
nabrusimo kose zrel je klas!V boj za svobodno življenje,
gre klic od vasi do vasi
Ker sicer nas čakata sužnost, trpljenje
Za nas več izbire druge ni!
Na gruntih že davno nam banke sedijo,
obresti in davki nam pijejo kri
Od žuljev se naših pijavke redijo
zaman kmet znoji se in trpi!
O čujte nas mi smo prodani,
oj kmet spametuj se spreglej
Zdaj grunt naj počiva,
le vkup vsi tlačani,
nabrusimo kose, hajd naprej!
Nekje je dežela kjer vlada svoboda,
kjer srečen je kmečki in delavski rod
Tam kmeta ne guli nobena gospoda,
kdor dela uživa truda plod
Mi bratje smo vaši po rodu,
Slovenci le urno na plan,
zdaj čas je napočil, dani se na vzhodu
in žetev je zrela, kose v dlan!
V boj za svobodno življenje,
gre klic od vasi do vasi.
Ker sicer nas čakata sužnost, trpljenje,
za nas več izbire druge ni,
druge ni!
Budnica, še posebej primerna za današnji čas. Ponavadi jo pojemo skupaj z Jutri gremo v napad kot uvodom. Prvič smo se je naučile za sodelovanje s Probo na Beneškem arhitekturnem bienalu, ko smo zapele pred srbskim paviljonom. Besedilo pesmi je po poljskem napevu, napisal Milan Apih – Mah.