“Da se navežem in še malce aktualiziram lokalno sceno (ali po domače: se potožim),” piše naša Tina, ki prebiva v Puli. In še pravi: “Malce sem zasmetila s smetmi s “konca sveta”, tukaj pogrešam ljubljansko meglo, gužvo na cestah, podražitve, krizo, brezposelnost, celo tudi najhujšo politično garnituro z Janšo na čelu (kar si nikoli ne bi mislila, da je mogoče – ker tukaj je vse neprimerljivo hujše – očitno se med vojno in po njej povsod razpasla najhujša golazen, ki je zdaj vladajoča elita in je – kar je), najbolj pa seveda pogrešam vaje in duh po revoluciji, vsaj 1x tedensko…”
Ja, neverjetno je kaj se utegne dogajati v neposredni bližini na fronti človekovih pravic in v že drugem desetletju 21. st. (??!!). Najbolj misteriozno pri tem referendumu pa se mi je zdelo to, da so me na cesti vlekli za rokav sami mladi (zares mladi: med 20 – 25 let), ki so stali na štantih in agitirali za podpis s stavkom: “Gospa, vidimo da imate malega otroka, verjetno se strinjate z trditvijo, da je zakon skupnost moškega in ženske?”, KAAAAAAAAAAAAAAAJ!? Ko sem razjarjena zajela sapo, da bi jim razložila osnove človekovih pravic se preprosto nisem znala osredotočiti na okvir tematike. Od kod naj začnem razlagati? Prazgodovine? Kje se to jaz nahajam? Mogoče se bom ravno zbudila…
LeZborke so že stopile v akcijo z LeZbor Band Aidom in geslom Glasuj proti sovraštvu.
A ne, to je resnična klima v mali jadranski državici, ki je svojo sodobno preobleko popolnoma prevzela od predhodnice iz 2/4 20. st., ki so ji skrajšano rekli NDH. Prav srhljivo, v slabih dveh desetletjih (med tem, ko me ni bilo, če odštejem kak vikend ali praznik) je državica uspela vzgojiti četo nacionalno ozaveščenih katolikov s pravo dozo nestrpnosti in sovraštva. In eto ga, čez kak dan bo že referendum. Ne vem, ali si upam prognozirati izid…
Kar se pa lokalne-lokalne scene tiče, Pula utegne izgubiti 2/3 svojega mestnega ozemlja (včasih vojaških con, vse so ob morju – in se zaradi njih mesto zadnjih 200 let ni moglo širiti ob obali, kot je to sicer pri obalnih mestih temveč v “hrib” tj. zaledje – svojevrsten urbanistični fenomen). Zdaj, ko po 200 letih vojske ni več v teh področjih, so se mestni prašiči v zaodrju zmenili, da bodo ozemlje prodali, teh par grošev dali sebi v žep in za naslednjih 50 – 100 let zopet ljudstvu odvzeli ozemlje (češ, saj se ga itak ne zavedajo – ne bo nihče niti opazil) in za vedno zajebali neokrnjeno naravo z golf gigantskim igriščem (vse je del paketa afere razprodaje Brijuni – rivjera). Pri polotoku Muzil, ki se nahaja jugozahodno od mestne marine in ladjedelnice, gre za področje velikosti treh Rovinjev, dveh pa pol Koprov, treh pa pol Umagov itd.
Te dni se je na pobudo skupine lokalnih pozameznikov, zgodila prva javna razprava na temo. Gre za skupino ljudi, ki se že 5 let ukvarja s tem problemom (pobudniki iniciative so med drugim skupina mladih arhitektov – “Pulska grupa”, lani so predstavljali Hrvaško na Bienalu arhitekture v Benetkah) in se z mišjimi koraki komaj prebijajo skozi obroč neinformiranosti kljub strokovnosti in vsakodnevnim prizadevanju, da bi v javnost plasirali podatke o celi zadevi. Skratka, je po lokalno-zapečkarsko zapletena situacija, lokalno mediji bojkotirajo objave, vse gre v maloro, po tej razpravi je vprašanje ali se bo kaj premaknilo, ker ljudje preprosto ne vedo kaj se dogaja. Edina rešitev je obveščanje na nacionalnem nivoju (HTV ipd.), sicer ne bo nič. Bomo videli…
Spodaj je nekaj linkov o zadevi:
http://danas.net.hr/hrvatska/gost-komentator-igor-lasic-to-nije-samo-banalno-statusno-kucenje?noRedirect=true
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/gup-gradjani-napustili-raspravu-uz-povike-addio-pola-429811
http://www.glasistre.hr/multimedija/pula_istra/zbog-prevelikog-odaziva-odgodjena-rasprava-o-muzilu-429181
http://www.glasistre.hr/vijesti/pula_istra/inicijativa-za-muzil-iznijela-11-teza-429713
Prispevek v oddaji RŠ Črna luknja – Boj za javni prostor v Puli