Jutri gremo v napad.
Glej, kako globoko je nebo!
Sneg naš beli brat, razlij se v temo, temo!
Veter potepuh, podaj nam roko!
Mesec lenuh, hitreje za nami!
Mi gremo, gremo s puško na rami!
V napad za svobodo, za kruh!
Zvezde že nam žare,
noč nam razsvetljujejo temno.
Tiho četa gre in mesec nad njo, nad njo.
Veter potepuh, podaj nam roko!
Mesec lenuh, hitreje za nami!
Mi gremo, gremo s puško na rami!
V napad za svobodo, za kruh!
Jutri gremo v napad! 
Makedonski partizani 
Spomenik Mateju Boru
Besedilo pesmi se je porajalo v Ljubljani, pozimi leta 1941 oziroma že takrat, ko je pesnik Matej Bor obiskal Grosupeljsko četo na Dolenjskem. Pesem je uglasbil skladatelj Janez Kuhar po nemški ofenzivi januarja 1944 v Beli krajini za »Slovensko narodno gledališče« v Črnomlju.
Tedaj je bila vključena kot sklepna koračnica v scensko glasbeno delo »Tam nekje v gozdovih« po pesnitvi Mateja Bora »Nekje v gozdovih«.
Pesem se je kmalu razširila med borci. Ker je bilo besedila za petje premalo, so na Primorskem dodali še štiri vrstice (Zvezde že nam žare…), ki jih je verjetno zložil Lev Svetek – Zorin.