Režiser Vinko Möderndorfer je proteste izkoristil za snemanje prvih kadrov svojega novega filma – socialne drame Inferno. Na zadnjih pa so mu to onemogočili, pravijo da zaradi varnosti. Pri snemanju smo včeraj, 17. marca, statirale tudi me. Delavsko himno smo, v odlični družbi preostalih statistov in Ljubljanskega partizanskega pevskega zbora, zapeli vsaj 20-krat.
O filmu pravi: Zgodba je aktualna in v današnjem svetu na njej ne izgublja. Socialne stiske in nemoč posameznikov so vsak dan večje. Dna inferna še ni na vidiku. Mogoče ga bo laže sprevideti po našem filmu. Gre za ostro socialno dramo o mladi družini, ki hoče v svetu kapitalskega pekla preživeti. Nič drugega kot zgolj preživeti. V svetu brez vrednot, brez solidarnosti. To zgodbo je treba povedati ostro, jasno in glasno
O preobratu, revoluciji v intervjuju v Delu (aprila 2012): Ne počutim se samo Slovenca. Sem tudi Evropejec in seveda Balkanec. Na svet poskušam gledati iz širšega vidika. Zdi se mi, da je na obzorju revolucija, upam, da ne krvava. Sistem bo treba spremeniti, spet ne govorim samo o slovenskem svetu, ampak o globalnem. Parlamentarna demokracija se je izkazala za jalovo. Parlamentarne stranke si vedno želijo okupirati državo in jo izkoristiti za svoje pritlehne interese. Socializem smo sicer pokopali, ampak tudi kapitalizem se je izrodil in iztrošil. Prepričan sem, da plemenita ideja socialne države in Socializma še ni rekla zadnje besede. Želimo si socialno državo in zato bo treba najti nove oblike družbe, vladanja, parlamentarne demokracije. Mislim, da je gibanje 99 pravi odgovor. Tudi gibanja v severni Afriki in v arabskem svetu so najbrž del iskanja novih družbenih poti. Vsepovsod se ljudje upirajo krivično razdeljenemu bogastvu in povampirjeni oblasti. Ta svet se postavlja na noge in se bo postavil. Temu se reče revolucija.