GENERALKA S PINKOTI ZA MARIBORSKI KONCERT
Predvčerajšnjim je bilo na Padričah veselo. Soba je bila zapolnjena do zadnjega kotička in po začetni zmedi in prisvajanju sedišč, je dirigentka od Pinkotov – Pia je takoj naredila red in že smo zapeli veselo. Vse se je odvijalo tako hitro, da so bile kaj kmalu naokoli tudi El pueblo unido, pri kateri smo kar trikrat vrisnili slogan Združeno ljudstvo ne bo nikoli premagano in pri Y ahora el pueblo… je Pia tako dobro ponazorila našo začetno nezagretost z raznoraznimi grimasami, da ni bilo priložnosti da še kdaj zafrknemo; res obvlada svoje delo.
Malce smo imele problemov, saj smo od razburjenja, pele tako visoko, da je bilo že kar previsoko. Ane punce, tu ni potuhe z intonacijo. Tu se nam je pridružil na tamburinu še Enrico, ki je bil takoj okaran zakaj zamuja. Tako se je pridružil točnemu Pipotu na bobnih. El pueblo je bil kar mogočen začetek vaj.
Torej naprej: Dime kombinirana z Na oknu glej obrazek bled, kjer smo lahko ubrali varianto, kjer se dejansko izmenjujeta ženski in moški glas. Začnemo samo punce potem pa slovensko verzijo zapojemo vsi skupaj, v tretji kitici nas tolažijo fantje, zmagoslavno pa zavriskamo zadnjo kitico vsi skupaj. Tudi s to izvedbo smo bili kar zadovoljni.
Naslednja je bila Katjuša brez italjanskega konca, v nadaljevanju z Fischia il vento, ki jo na začetku pojejo le moški, šele dokončamo jo v slogi, kot smo vajene, no ja malce počasneje vi-to-rio-si! Vida je 1A zapela svoj solo. Prehod je odličen.
Ni manjkalo Belle ciao, najprej smo kar z zadnjo kitico mondinske Ma verra un giorno začele kombinatke, naprej pa vsi skupaj z antifašistično, kjer je bila začeta debata, s katero roko se dvigne v nebo bojevito pest. In na koncu dodamo kitico:
Ed era rossa, la sua bandiera,
o bella ciao, bella ciao, bella ciao ciao ciao
Ed era rossa, la sua bandiera,
la bandiera del lavor.
Tiste ki jih ni bilo na vajah v Pivki, je močno presenetila izvedba Bilečanke, ki je bila res mogočno poudarjena z elektronskimi zvoki sintetajzerja in zveni neverjetno moderno. 3. kitica je, da ne pozabimo, od Pinkotov Vzeli materi so sina. Ženske pojemo vse tri kitice, moški se nam pridružijo pri refrenu in zadnji kitici Ko brez pušk in bajonetov. In zadnji heja ho-o-o-o, je res naporen, zato bo potrebno globoko vdihniti. Naprej pa Jutri nabrusimo kose (copywright Miran). Torej povezava pesmi Jutri gremo v napad, ki se začne z orglicami in se z jammom nadaljuje v Nabrusimo kose. Moški naredijo refren zopet mogočnejši.
Dobile smo tudi besedila za udarno Na juriš in drugačno mogočno Internacionalo. Združena instrumentalna podlaga je z dvema bobnarjema, tremi harmonikaši, bas kitaro, kontrabasom, kitaro, mandolino, sintisajzerjem in orglicami je res odlično zvenela.
Padriče so nas očarale, njihova soba za vaje, ki je okrašena s plaketami, slikami in posebnim vzdušjem… Pripravili so nam odlično vino in sendvičke ter da ne omenim da fantje niso hoteli nehati igrati, tako da smo imele še živo glasbo za Hajd na ples! Poleg tega pa tudi poslušalca – Brane Rončelj se je oglasil in bil navdušen. Po koncu je Maja prinesla še plakate, ki jih moramo obesiti v Mariboru in okolici. Na enega pa smo se vsi prisotni podpisali Pinkotom v spomin. Hvala Pinkotom za gostoljubje! 🙂 In za izkušnjo s Padričami, ki so res svet zase.
Tekst: Tea Derguti
Foto: Tea Derguti, Natalija Kerkez
Več fotografij na Facebooku, na slednji povezavi jih lahko vidite tudi če nimate svojega profila.