Sredi pušk in bajonetov, sredi mrkih straž
Se pomika naša četa v hercegovski kras.
Čuje se odmev korakov
Po kamenju hercegovskem
Heja ho, heja ho.
Daleč zdaj si domovina nas izgnali so
Ko da krivi smo zločina, ker te ljubimo.
Čuje se odmev korakov…
Ko brez pušk in bajonetov, prosta nam bo pot
Stopala bo naša četa, svobodi naprot’.
Čuje se odmev korakov…
Bilečanka v slovenščini 
Avtor slike: Djordje Andrejević – Kun 
Milan Apih 
Turška kasarna
1. maj 1940. V koncentracijskem taborišču v Bileći prvič zadoni pesem, ki jo je za zbor slovenskih internirancev napisal skladatelj Milan Apih, ki je tamkajšnji zbor tudi vodil. O pesmi je zapisal naslednje:
»Zdaj pa so me spraševali, kako sem pesem napisal in našel melodijo. »Ne vem,« sem jim odgovoril. Res pa je, da nisem ničesar »koval«, kakor sem bil prej rekel, temveč mi je pesem, ko sem v svojem kotu začel razmišljati o njej, kar sama zletela na papir. Rodila se je brez posebnih težav; rodilo jo je okolje, v katerem smo živeli, rodila jo je potreba. »Sredi pušk in bajonetov, sredi mrkih straž« – teh besed si pač ni bilo treba izmišljati, saj so bile stvarnost, ki nas je obdajala noč in dan, posebno prve dni. In te besede so se spletle v rime v skladu z ritmom naših trudnih, spotikajočih se korakov po trdem hercegovskem kamenju in v tem tudi našle svojo melodijo. Spotoma, ko smo hodili k Trebišnjici, sem jo tiho požvižgaval in jo potem tudi zapisal. To je vse.«
Odlomek je vzet iz knjige Sredi pušk in bajonetov, avtorja Milana Apiha.