Praznik partizanskih pesmi se je zgodil v Festivalni dvorani v Ljubljani v torek, 15. decembra 2009 ob 18 uri, v organizaciji KUD Serafin iz Ljubljane. Častni pokrovitelj dogodka je bil župan mesta Ljubljane Zoran Janković, izvedbo pa so omogočili: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Mestna občina Ljubljana, Ustanova Franca Rozmana – Staneta, Pionirski dom Ljubljana, Gradbeno podjetje Grosuplje, Konstrukcije Kogovšek d.o.o. Dobrova, Expres kemična čistilnica Jože Gregorič, Ljubljana.
Namen Praznika partizanske pesmi je obuditev kulturne dediščine enega od pomembnih delov naše pevske kulture, za katero se zdi, da je v njeno ohranjanje vloženo zelo malo. Zato bi kaj kmalu lahko postala bela lisa na narodovem pevskem zemljevidu.
Dediščina, ki se je ohranila, je presenetljivo velika: nad dvanajst tisoč pesniških enot, veliko že med vojno uglasbenih in množično izvajanih pesmi. Slovenska glasbena tradicija je prav gotovo najizrazitejša v zborovski pesmi. Ta zakonitost je botrovala tudi partizanski pesmi, tako tisti, ki je nastala že med vojno, kot tisti, ki se je v povojnem času vračala k tej tematiki.
Širom po Evropi je partizanska pesem govorila o nadčloveški borbi malega naroda, ki je z odločnostjo svoje volje preživel in skupaj s svojimi zavezniki tudi zmagal. Partizanska pesem je bila glasnik slave, ponosa in dostojanstva našega človeka. In ta, v boju prekaljeni Slovenec, je danes enakopraven partner v tisti Evropi, ki se je rodila iz vrednot skupne borbe proti nacizmu in fašizmu. To resnico in sporočilo naj slovenska partizanska pesem oznanja tudi našim bodočim rodovom.
Povabljenih je bilo deset zborov, manjkal je le moški pevski zbor Slave Klavora iz Maribora zaradi bolezni v ansamblu.
Vsak zbor je zapel tri pesmi, občinstvo v Festivalni dvorani pa je z glasnimi aplavzi dokazalo, da je partizanska pesem med nami še vedno živa in aktualna.
[nggallery id=41]
Foto: Natalija Kerkez