{"id":5902,"date":"2015-05-04T10:44:12","date_gmt":"2015-05-04T08:44:12","guid":{"rendered":"http:\/\/kombinatke.si\/?p=5902"},"modified":"2015-05-04T10:44:12","modified_gmt":"2015-05-04T08:44:12","slug":"dnevnik-polone-glavan-v-veceru","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kombinatke.si\/kblog\/dnevnik-polone-glavan-v-veceru\/","title":{"rendered":"Dnevnik Polone Glavan v Ve\u010deru"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Na\u0161o \u010dlanico, prevajalko in pisateljico, Polono Glavan, je Ve\u010der povabil k pisanju dnevnika za njihov \u010dasnik. Polona je z romanom Kakorkoli <\/em>ena od desetih leto\u0161njih nominirank in nominirancev za nagrado kresnik, ki jo za najbolj\u0161i roman \u017ee od leta 1991 podeljuje \u010dasopisna hi\u0161a Delo. Njen dnevnik je sicer dostopen v tiskani izdaji \u010dasnika. Obilo u\u017eitkov ob branju!<\/p>\n

Petek, 24. aprila<\/strong>
\nDan po dnevu knjige je seveda dan za knjigo. \u010ce ravno katere ne pi\u0161em (kar je zame zagotovilo za sre\u010do) ali ne prevajam (kar samo po sebi \u0161e ne osmisli \u017eivljenja,me pa veseli), jo imam obvezno pri roki. Branje pred spanjem preprosto potrebujem, \u010de se mu lahko prepustim \u0161e \u010dez dan, pa je to luksuz, ki se ga lahko veselim tudi nekaj dni vnaprej. In to\u010dno to si sklenem privo\u0161\u010diti po tistem, ko postorim najnujnej\u0161e in olaj\u0161ano ugotovim, da naro\u010dniki prevodov z mano nimajo na\u010drtov, ki ne bi mogli po\u010dakati vsaj tja do poprazni\u010dnega torka. Ker je vreme kislo in sem bila pridna, pod odejo vzamem Veliki dobitek<\/em> nem\u0161ke novinarke Meike Winemuth, ki je na Milijonarju <\/em>priigrala petsto tiso\u010d evrov in sklenila leto dni pre\u017eiveti na poti okrog sveta. Ko goltam ve\u0161\u010de podano pripoved, ki kljub avtori\u010dini fascinaciji nad vsem do\u017eivetim ne zapada v kli\u0161ejskost, duhovi\u010denje ali otro\u010djo duhovnost, obi\u010dajne pasti knjig z bestsellerskim potencialom, ji popolnoma pritrjujem, da je sre\u010da v zavedanju, da ima\u0161 izbiro. \u017dal sama tega ob\u010dutka \u017ee lep \u010das nimam. Morda mi manjka par duhovnih centimetrov, razmi\u0161ljam, ko tonem v popoldanski dreme\u017e. Ali pa, bog ne daj, pol milijon\u010dka.<\/p>\n

Sobota, 25. aprila<\/strong>
\nKo sli\u0161im koga re\u010di, da bi sicer zelo rad (ve\u010d) bral, a za to nekako ne najde \u010dasa, pomislim nase in na \u0161port. O, seveda vem, da je duh zdrav \u0161ele skupaj s telesom in da je dovolj \u017ee kake \u010detrt ure na dan, kar si res lahko utrga \u010disto vsak (poglejte samo vsemogo\u010dne mened\u017eerje, ki po tem, ko \u0161estnajst ur sestankujejo, obrnejo par milijonov in potopijo – pardon, prestrukturirajo – vsaj tri podjetja, odte\u010dejo \u0161e mali maraton), ampak kaj naj re\u010dem, ne da se mi. Nimam volje. \u017de rahel mraz ali de\u017e me spravita v obup. Ritmi\u010dno premikanje nog v hitrem tempu me strahovito dolgo\u010dasi. Sploh pa raje berem.<\/p>\n

No, berem seveda tudi danes, ko po zaslugi Dine Rubine po dalj\u0161em \u010dasu spet preverjam stanje sodobne ruske proze, \u0161e prej pa je za\u010duda na vrsti \u0161port. Ne, nisem udele\u017eenka, ampak podpornica nogometnega turnirja Brcnimo rasizem, ki se danes odvija v \u0160RC Poljane. \u010ceprav je turnir samoorganiziran, kar pomeni, da so vse sodelujo\u010de ekipe hkrati tudi organizatorji, so njegova gonilna sila aktivisti iz Socialnega centra Rog. Kot njihova pridru\u017eena, ali \u010de ho\u010dete, primo\u017eena \u010dlanica jih spremljam \u017ee dobri dve leti in ko vidim, kako odli\u010dno vzdu\u0161je vlada med udele\u017eenci in navija\u010di, mi je \u0161e enkrat jasno, zakaj njihovih dogodkov ne gre zamuditi. Enaindvajset ekip igra zavzeto, a prijateljsko in Rogovec Zoki ne piska nobenega ofsajda, \u010deprav je \u010disto pravi nogometni sodnik. Irfan, srce in du\u0161a Roga, kot vedno budno nadzoruje dogajanje, Jure, moj najljub\u0161i, pa hvale\u017eno sprejme masa\u017eo hrbta, ko po dolgih urah odlo\u017ei kamero. Ob zaslu\u017eenem pivu poklepetava z Ur\u0161o, mojo sopevko iz Kombinata, ki daje izrazu ‘ve\u010dopravilnost’ nov pomen, tukaj pa je kot del ekipe A Infoshopa. Od zagreb\u0161kih White Angels kupiva majici in dobiva za zraven kup nalepk ‘Nogometni navija\u010di proti homofobiji’. Potem gre Jure spet na lov za kadri, jaz pa h kuharski ekipi, kjer se udinjam kot rezalka zelenjave in natakarica. Ob meni vihti no\u017e tudi Vesna Lemai\u0107, rogovska in pisateljska kolegica, ki me je stra\u0161no navdu\u0161ila s svojim zadnjim romanom Koko\u0161ka in pti\u010di<\/em>. Med klepetom, smehom in navijanjem \u010das kar zdrvi in kro\u017enik odli\u010dne mine\u0161tre na\u017eicam \u0161e pred uradnim kosilom, ker me, kot se za za\u010detek prvomajske sezone spodobi, \u017ee kli\u010dejo nove obveznosti.<\/p>\n

Te obveznosti, pravzaprav bolj prijetnosti, so seveda povezane s Kombinatom. Danes gremo v Zagorje, kar pomeni, da bomo po lanskem Hrastniku koncert za dan upora \u017ee drugi\u010d zapored izvedle v Zasavju. Skupno smo tam \u017ee peti\u010d in ob\u010dinstvo se tudi tokrat ne izneveri: z nami ploska, poje in diha od prve minute. Bu\u010dnega aplavza je dele\u017een na\u0161 novi harmonikar Jernej, doma iz sosednjega Kisovca, \u0161e ve\u010djega pa seveda Maksi, ki pri napovedih pesmi vsaki\u010d poudari tisto, zaradi \u010desar se zdi, da so bile napisane za situacije tukaj in zdaj. Rev\u0161\u010dina, krivice, neenakost \u2013 vsega tega imamo v lepih novih \u010dasih na pretek. In vsaj zame to zares niso pojmi, ki bi vzbujali nostalgijo.<\/p>\n

Nedelja, 26. aprila<\/strong>
\n\u010ce sem bila pred leti ve\u010dkrat v zadregi, ko so me spra\u0161evali, kdo so pravzaprav gverilci iz naslova moje zbirke zgodb (in kot opa\u017eam pri Kakorkoli<\/a><\/em>, se moje te\u017eave z naslovi le \u0161e stopnjujejo), pa ni nikakr\u0161ne dileme glede tega, kaj so gverilci pri Kombinatu: moji najljub\u0161i nastopi. Res je, da rada pojem tudi na ‘uradnih’ koncertih, torej takih, ki so vnaprej organizirani in najavljeni, vendar pa je ob\u010dutek najbolj pravi, kadar gremo s puncami na ulico in lovimo odzive naklju\u010dnih mimoido\u010dih. Pesmi upora so se navsezadnje rodile na ulicah, ne v dvoranah \u2013 za razliko od re\u017eimskih, ki se jih na dale\u010d izogibamo. In ker bo jutri sedem let od tega, odkar se je rodil Kombinat, je odlo\u010ditev spontana in logi\u010dna: rojstni dan bomo praznovale pod milim nebom, na trgih in mostovih rojstnega mesta.<\/p>\n

Na vso sre\u010do je malo \u010dez enajsto, ko se zberemo na Metelkovi, nebo res milo in po otvoritveni Pesmi upora<\/em>, na\u0161i neuradni himni, je korak takoj lahak. S \u010detico navija\u010dev se odpravimo \u010dez Tabor proti tr\u017enici, kjer pred spomenikom upornim \u017eenskam z malo jutranjimi glasovi, a toliko ve\u010djim \u017earom odpojemo mojo trenutno najljub\u0161o, avstralsko Love and Justice<\/em>, ki je nastala ob stoti obletnici \u017eenske volilne pravice v Viktoriji. Sestre, le k soncu, svobodi<\/em> in Katju\u0161a <\/em>gresta samoumevno zraven in gru\u010da poslu\u0161alcev se razveseljivo ve\u010da. Pred magistratom je plo\u0161\u010da, ki opominja na po\u017eig protestantskih knjig leta 1600 in1601 in po\u010da\u0161\u010dena sem, ko ji namenimo mojo pesem Svoboda<\/em>. Na \u0160u\u0161tarskem mostu zapojemo Hej, brigade<\/em> za doma\u010do publiko in Ay Carmelo!<\/em> za vse po vrsti, trg pred Maxijem pa spet postane Johnny Rotten Square, ko se po njem v spomin na pankerje in njihov boj proti re\u017eimu razlegata Bandiera Rossa<\/em> in Lili Marlen<\/em>. Najbolj ganljiv trenutek pride pred Ministrstvom za zunanje zadeve, kjer zapojemo pesem Grandola, Vila Morena<\/em>, portugalsko himno solidarnosti, v spomin na vse, ki so za vedno ostali na dnu Sredozemskega morja in na molk Evrope ob tem. Bolj bojevite tone z A las barricadas<\/em> uberemo pred Radiom \u0160tudent in s Power to the People<\/em> spontano pristanemo celo v etru. Pohoda je konec pred Vidmarjevo vilo, kjer zapojemo Jutri gremo v napad<\/em> in Nabrusimo kose<\/em>. V stavbi, kjer je bila ustanovljena OF, je danes rezidenca nem\u0161kega veleposlani\u0161tva. Zgodovina ima smisel za ironijo.<\/p>\n

Po krogu okrog rojstnega mesta se razbolelih nog in ogretih grl zberemo v rojstni hi\u0161i, torej v Rogu. Medtem, ko kuharski odred ogreva \u017ear, z Irfanom poklepetam o razpletu v\u010deraj\u0161njih dogodkov. Turnir je odli\u010dno uspel, igra je bila sr\u010dna, zmagovalca takoj pozabim, sicer pa ni pomembno. Rasizem nima mo\u017enosti, to je edino, kar \u0161teje. Ko pospravimo prvo rundo in nazdravimo sebi in Kombinatku Boru, mal\u010dku na\u0161e Tee, ki se je rodil to\u010dno \u0161est let za nami, postanemo to, kar na piknikih postane vsaka ve\u010dja skupina Slovencev: me\u0161ani pevski zbor \u0161irokega repertoarja. Pojemo slovenske popevke, mednarodne ponarodele, otro\u0161ke in ljudske, tiste, ki jih znamo samo napol in tiste, ki jih sploh ne. Po debelih osmih urah intenzivnih vaj bi \u010dlovek pri\u010dakoval, da bom taksistki le s te\u017eavo odkrakala svoj naslov, ampak ne, po poti \u017evrgolim prav po sopransko. Ko najde\u0161 pravi kolektiv, se ti res odprejo \u010disto nove perspektive.<\/p>\n

Ponedeljek, 27. aprila<\/strong>
\nKratica s.p. \u017ee dolgo ne pomeni zgolj ‘socialni problem’, ampak zadnje \u010dase predvsem ‘striktno prekarno’. Sama sem sicer redno zaposlena kot prevajalka v dr\u017eavni upravi, ker pa odpla\u010dujem kredit in skrbim za dva otroka, ob popoldnevih delim usodo ve\u010dine kolegov iz svojega poklica. Tako sem v \u017eelji po tanki plasti masla na vsakdanjem kruhu oddelala \u017ee marsikateri konec tedna in prazni\u010dni dan, pa naj obele\u017euje verske dogodke ali boj za pravice nas samih, torej delavcev. Danes si k sre\u010di lahko vzamem prosto in sku\u0161am misel na to, ali mi bo letos uspelo zaslu\u017eiti \u0161e za kaj ve\u010d kot le za akontacijo dohodnine, odriniti v dru\u017ebi otrok in Jureta. Odpravimo se v Izolo, kjer je na kratkih po\u010ditnicah moja sestra z dru\u017eino, in se v zlo\u017enem tempu ob blagodejno \u010distem morju \u0161e kar uspe\u0161no izogibamo de\u017enim kapljam. Lep, po\u010dasen dan pred jutri\u0161njim delavnikom, ko me spet \u010daka dvojna koli\u010dina prevajalskih strani in neprijetno glodajo\u010d ob\u010dutek,da mi realnost odreka tisto, s katerim se kapitalizem najbolj kri\u010de\u010de ogla\u0161uje – izbiro. To je prej ko ne tisto, kar bi si moral izboriti dana\u0161nji prekariat. Pa sr\u010den dan upora vsem!<\/p><\/blockquote>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na\u0161o \u010dlanico, prevajalko in pisateljico, Polono Glavan, je Ve\u010der povabil k pisanju dnevnika za njihov \u010dasnik. Polona je z romanom Kakorkoli ena od desetih leto\u0161njih nominirank in nominirancev za nagrado kresnik, ki jo za najbolj\u0161i roman \u017ee od leta 1991 podeljuje \u010dasopisna hi\u0161a Delo. Njen dnevnik je sicer dostopen v tiskani izdaji \u010dasnika. Obilo u\u017eitkov […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":""},"categories":[10,1],"tags":[289],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kombinatke.si\/kblog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5902"}],"collection":[{"href":"https:\/\/kombinatke.si\/kblog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kombinatke.si\/kblog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kombinatke.si\/kblog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kombinatke.si\/kblog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5902"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/kombinatke.si\/kblog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5902\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kombinatke.si\/kblog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5902"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kombinatke.si\/kblog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5902"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kombinatke.si\/kblog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5902"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}