12. 11. 2018

Insider

Arhivi

Prešerno z žlico nad žico

Trnovo tokrat ni bilo »kraj nesrečnega imena«, saj smo ga Kombinatke z glasbeniki, naši gostje in prijatelji ter prijateljice napolnili s petjem, plesom in druženjem ob dobri hrani. V soboto, 30. januarja smo se v poznih popoldanskih urah začeli zbirati v trnovskem KUD France Prešeren in pripravljati vse potrebno za že tradicionalni dogodek Zlata žlica, na katero vsako leto povabimo naše družine, prijatelje in prijateljice ter podpornike in podpornice. Letošnjo smo v luči in v podporo vsem, ki se čez številne meje prebijajo v »zlato« trdnjavo – Evropo, poimenovali Z žlico nad žico. Punce in fantje smo ob pomoči družin skuhali in napekli toliko, da smo z dobrotami napolnili KUD-ovo galerijo, povabljeni pa so v škatlo na vhodu kot simbolično vstopnino prispevali kape, šale in nogavice. Hvala! Po stopnicah, garderobah in dvorani se je medtem sprehajalo nenavadno veliko število otrok v kombi majčkah, ki so potrpežljivo čakali na svojo prvo generalko in skrivnost o nastopu skrbno čuvali pred našo dirigentko Matejo Mavri, ki o malih pevkah in pevcih ni smela izvedeti ničesar.

Nastop smo otvorile s pesmijo Grandola, vila morena in jo posvetile nedavno preminulemu literatu, slovenskemu pesniku Alešu Debeljaku in vsem tistim, ki so se od nas v preteklem letu poslovili. V spomin na pesnika je Barbara Kampos prebrala njegovo [Čas je]. Uvodni nastop smo nadaljevale s pesmijo ¡Ay, Carmela! in še enkrat izrekle odločen NE fašizmom in ograjam, ki nas-ljudi ločujejo in zastrašujejo. Jerica Mrzel je program nadaljevala s krajšim pesniškim recitalom poezije Srečka Kosovela, Franceta Prešerna in Bertolta Brechta. Naša članica, slovenska kantavtorica Ksenija Jus in multiinstrumentalistka Katja Stare sta nam zapeli in zaigrali. Na vrsti bi moral biti naš zbor, a je Boštjan Napotnik, letošnji predsednik komisije za kulinarične dosežke, napovedal nekoga drugega; Turbo – Mini – Zboretino Kombinat, naše mladičke, ki so se pod vodstvom naše Urše Vavpotič sestali in vadili le trikrat, a so Katjušo, Bello ciao in Pesem upora zapeli kot prave male profesionalke in profesionalci. Tudi naši dirigentki Mateji se je smejalo, sploh ko je ugotovila, da so mladi pevci in pevke glasovno točnejši kot smo (prevečkrat) me. Uradni del smo zaključile z našima najnovejšima pesmima; francosko À la volonté iz muzikala »Les Misérables« in slovensko (prevedeno iz nemščine) Dve zvezdici, delo nemškega dramatika Hainerja Mullerja, za katero je glasbo napisal slovenski skladatelj Mitja Vrhovnik-Smrekar. Nastop smo tokrat zaključili hitro, saj smo bili vsi že precej lačni.

Po uradnem delu so naše goste čakale številne sladke in slane dobrote in medtem ko smo si polnili želodce, je v majceni čumnati sestankovala letošnja 4-članska kulinarična žirija: že omenjeni Boštjan Napotnik, gurman in pisec kuharic, kulinaričnih blogov; znanec z radijskih valov, Jure Longyka, hči naše pevke in sladokuska Anja Cajhen in primorska novinarka Irena Urbič. Okusiti so morali skoraj štirideset jedi, se vmes strašansko zredili in na koncu tudi malce sporekli, a se vseeno zedinili in podelili dve srebrni žlici za slani program (našima pevkama Nataši Smerdelj in Suzani Oroz) in zlato naši Maji Cipot za odlično torto, ki to ni bila. Podelile smo še plakete našim zvestim in marljivim članom in članicam, t.i. Red komandantke Stanke za posebne zasluge znotraj ŽPZ Kombinat. Vsakdo od zaslužnih je prejel tudi svoje novo kombinatno partizansko ime in tako imamo od prejšnje sobote v naših vrstah Almo, Miro, Klaro, Tihega, Dugega in Nera.

Besedilo: Katja S.
Foto: Sunčan Stone

Share

Komentarji